Sxkotju Kafe vo Lvov
 Vo predvoinaju Lvov egzistil interesju sposob tvorenief matematiaf. Podcxas
pitie om pivo ili vino, vo atmosfer beproblemju zabav, vo "Sxkotju Kafe", takak
vo kafe "Bohemia", besedis bil mnogplodju: rodili novju ideas, problemis,
teoremis, dokazis ... Robenie bil vo priemju atmosfer, to bil cxistju tvorenie, bez
zamislenie o publikenie. (Ucxastnikis tot vstreties ne zamislili o publikenie svoi
rezultis.) To ne bili pervju takai vstreties vo historia, takai vstreties uzx opisal
Platon.Vidime, zxe podcxas tovaricxju vstreties u Agaton vmest mnoguo pitie bil mozxuo
tvorit filozofia.
Stefan Banach – matematju genialnik, lubil robit vo takai atmosfer. To bil iz to, zxe
ne imal scxastju detestvo, bil vospitalju vo usvoi-rodzin, posle ucxil vo Politehnikum vo
Lvov. Posle voina vernul vo Krakov. Takak samucxnik, cxasto organizil naukju besedis so
Witold Wilkosz i Otton Marcin Nikodym, obicxuo "na plantahs" vo Krakov. Lvovju
profesor Hugo Dinizy Steinhaus tukak pomnijt vstreties s Banach: "Idut letoju
viecxorem roku 1916 po plants, uslysxalem rozgavor, a racxej kilka slovs: vyrazy
Lebesgue’uf integral bilo tak nieocxekivane, zxe podsxedl do lavki i poznakomilsja z
dyskutants: Stefan Banach i Otto Nikodym rozmaviali o matematyka. Poviedieli, zxe maja
jesxcxe tzxeciego kompana...” V ten sposob “odkrycie” Steinhausa
zapocxatkovalo kariere naukova Banach. Stefan Banach, mimo, zxe nie mial zxdnego dyploma
vyzxsxeju ucxelnia, zostal asystentem, vykladal, pisal bardzo dobre podrecxniki... V 1920
doktoryzoval sia, a jego praca “Sur les opcrations dans les esemles abstrations et
leur application aux equations integrales" (vydana 1922) nacxala historiaf analiza
funkcjonalnaju.
Vstreties matematnikifs vo Scxkotju Kafe obicxuo proderzxili neskolk cxasis. Posle
zapomnili o svoi ideas. To bil mnogtratenie tvorimju plodifs. Stoianju ucxastnikis tut
besedifs vstupil vo razum abi kupili knig i zapisili vse problemis. Posle zakupenie
kniguf od 1935 rocx matematniks zapisili vo kniguf vse problemis razresxilju vo Sxkotju
Kafe. Vo vstreties obicxuo ucxastnili: Banach, Ulam, Mazur, Borsuk, Steinhaus, Auerbah,
Sierpinski, Kuratovski, Kac.
Dla razresxenie zadanief, jegoi autor obicxuo dolzxil kupit butilka om vino, pivo, obed,
itd. Ponegda nagradis bil bolsx originju, na primer, dla razresxenie problemuf Stanislaw
Mazur vo rocx 1936 predlozxil zxiznju gus. Problem razresxil, no tolk posle 36 rocxis, vo
1972 rocx, Sxvedju matematnik Per Enflo. Starju prof. Mazur vo Mezxunarodnju Centr
Matematiaf om Stefan Banach vo Varsxava daril 28 rocxju Sxvednikuf zxiznju gus.
Posle II Vsetju Voina Sxkotju Knig es vo Univerzit vo Vroclav, no lvovju atmosfer ne bil
peredomovilju vo Vroclavuf.
 
Delame...
|
